Rešite uganke Kakuro

V tem priročniku ponujamo vrsto praktičnih nasvetov za reševanje ugank Kakuro, s težavnostnimi stopnjami od začetnikov do strokovnjakov.

Če povzamemo pravila: Kakuro je miselna igra na mreži, podobni križanki, kjer se števke vpisujejo tako, da dajo vsote, navedene v »definicijskih« poljih plošče. Poleg tega se lahko znotraj vsake skupine vsot vsaka števka pojavi največ enkrat.

Tradicionalni način reševanja uganke Kakuro je postopen: s pomočjo podatkov, ki so že na plošči, z gotovostjo določite vrednost celice, ki ima lahko le eno možno vrednost. To vrednost nato vpišete in postopek ponavljate, dokler niso odkrite vse celice na plošči.

V nekaterih primerih na plošči ni nobene celice s samo eno možnostjo. Takrat je treba vsako možnost preučiti posebej in jo izločiti s protislovjem, dokler ne ostane le ena.

Spodaj predstavljamo več metod, s katerimi lahko napredujete pri reševanju uganke.

Vsote, ki jih je mogoče zapisati le na en način

Obstajajo nekatere definicije, ki jih je mogoče rešiti le na določen način:

vsota 3 (v dveh celicah) je vedno 1 + 2.
vsota 4 (v dveh celicah) je vedno 1 + 3.
vsota 17 (v dveh celicah) je vedno 8 + 9.
vsota 6 (v treh celicah) je vedno 1 + 2 + 3.
vsota 24 (v treh celicah) je vedno 7 + 8 + 9.

in tako naprej ... Običajno lahko v mreži Kakuro z miško pokažete na številko definicije in prikaže se namig z vsemi možnostmi, kako to vsoto zapisati z različnimi števkami v razpoložljivem številu celic.

Vsote, ki jih je mogoče zapisati na en sam način, so običajno nizke ali visoke vsote, ki zahtevajo nizke oziroma visoke števke.

Če je vsoto mogoče zapisati na en sam način, je to v pomoč, vendar ne pozabite, da so veljavne vse permutacije in da morate še vedno ugotoviti, katero permutacijo uporabiti na plošči.

Omejitve vrstic/stolpcev

Za zgoraj označene rumene celice obstaja samo en način zapisa vsote: 4 = 1 + 3. Vendar moramo še vedno ugotoviti, katero permutacijo (1 + 3 ali 3 + 1) uporabiti.

Pri tem nam pomaga navpična definicija 26: vsota v 4 celicah, ki bi vsebovala števko 1, bi bila največ 1 + 9 + 8 + 7 = 25. Ker je naša vsota 26, števka 1 ne more biti del vsote. Zato je edini preostali vrstni red za rumeni polji 3 + 1.

Presečišča definicij

Na zgornji plošči lahko vodoravni rumeni polji zapišemo kot 6 = 1 + 5 ali 6 = 2 + 4. Navpično rumeno vsoto lahko zapišemo le kot 29 = 5 + 7 + 8 + 9.

Rumeno polje na presečišču teh dveh definicij vsote mora vsebovati isto števko, zato mora biti v vodoravni in navpični definiciji neka skupna števka, ki si jo delita. Iz zgornjih možnosti zlahka ugotovimo, da je 5 edina števka, ki izpolnjuje ta pogoj.

Ta tehnika se še posebej obnese, ko se križata definiciji z nizko in visoko vsoto. Definicije z nizko in visoko vsoto so tiste, ki imajo glede na število razpoložljivih celic razmeroma nizko ali visoko vsoto (v našem primeru 6 oziroma 29). Ker je 6 razmeroma nizko število, bo v zapisu vsote vsililo nizke števke, 29 pa visoke (da se te vsote dosežejo z danim številom celic). Zato bo v presečišču nizkih in visokih števk verjetno le en kandidat za vrednost celice.

Najmanjše/največje vrednosti v skupini vsote

Včasih je koristno ugotoviti največjo ali najmanjšo vrednost v skupini vsote. Tako dobite občutek, kateri razpon števk je za to vsoto veljaven, kar vam bo pomagalo povezati to omejitev z drugimi in ugotoviti enolične vrednosti na plošči.

V zgornjem primeru rumene navpične celice sprejemajo le vrednosti, enake 7 ali večje. Če poskusite dodeliti 6, lahko zlahka ugotovite, da je 6 + 9 + 8 = 23, zato definicijska vsota 24 ne bi bila dosegljiva.

Ker je 7 najmanjša možna vrednost, vodoravna definicija z vsoto 8 na to mesto postavi 7.

Zaključek

Vaja je najboljši način, da vidite, kako se ti nasveti obnesejo v pravih igrah Kakuro. Preizkusite se v pravi uganki. Želimo vam veliko sreče in zabave!

Igraj Kakuro